Logoterapija je ena od pomembnih in uveljavljenih psihoterapevtskih modalitet. Poznana je tudi pod imenom “tretja dunajska šola psihoterapije”. V psihoterapijo vnaša nekaj novega, edinstvenega: spoznanje, da je človek ne le telesno in duševno, ampak tudi duhovno bitje, in da je ravno duhovna dimenzija tista, ki določa temeljno človekovo bistvo. Izhajajoč iz duhovnih potreb človeka skuša logoterapija odgovoriti na temeljna bivanjska vprašanja. Logoterapija in tehnike pomagajo pri razmisleku o lastnem življenju, o poslanstvu, ki ga imamo. Pomaga osvetliti naš smisel in zavedanje, da imamo svobodno izbiro odločiti se kakšno pot izbrati, tudi v trenutkih stisk in trpljenja. Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti osebni smisel življenja. Je oblika psihoterapije, ki je osredotočena na prihodnost in na našo sposobnost, da prenašamo stiske in trpljenje z iskanjem smisla. Psihoterapevt in nevropsihiater Viktor Frankl je razvil logoterapijo, potem ko je preživel nacistična koncentracijska taborišča v 40. letih prejšnjega stoletja. Njegove izkušnje in teorije so podrobno opisane v njegovi knjigi "Kljub vsemu reči življenju da."
Frankl je verjel, da ljudi motivira nekaj, kar se imenuje "volja do smisla", kar je želja po iskanju smisla v življenju. Trdil je, da ima življenje lahko smisel tudi v najbolj nesrečnih okoliščinah in da motivacija za življenje izhaja iz iskanja tega smisla.
Psihoterapija Viktorja Frankla, osredotočena na smisel, je eden najpomembnejših psihoterapevtskih konceptov današnjega časa. To je povezano z dejstvom, da ni usmerjen samo v motnje ali težave. Ko so motnje premagane, problemi rešeni, zdravje se povrne, se vedno postavi vprašanje: Kaj naj zdaj storim s svojim zdravjem? Ali drugače povedano: usmerjenost na problem in usmerjenost na smisel morata biti v uravnoteženem razmerju.
Frankl je močno verjel v empirične raziskave in jih vzpodbujal. Sistematičen pregled raziskovalnih dokazov, ki se nanašajo na logoterapijo, izveden leta 2016, je prikazal korelacije, ki se nanašajo na logoterapijo med drugim tudi na naslednjih področjih človekovega življenja:
- Povezava med prisotnostjo smisla v življenju,
- iskanjem smisla v življenju in življenjskim zadovoljstvom, srečo,
- nižji smisel življenja pri bolnikih z duševnimi motnjami,
- iskanje smisla in prisotnost pomena kot faktor odpornosti,
- povezava med smislom življenja in samomorilnimi mislimi pri bolnikih z rakom,
- učinkovitost programa logoterapije za zgodnje mladostnike z rakom,
- učinkovitost logoterapije pri depresiji pri otrocih,
- učinkovitost logoterapije pri zmanjševanju izgorelosti pri delu, sindroma praznega gnezda,
- korelacija z zadovoljstvom v partnerskem odnosu.
"Človeku je mogoče vzeti vse, le eno stvar ne: zadnjo človeško svoboščino - izbrati svoj odnos v danih okoliščinah, izbrati svojo pot."
— VIKTOR FRANKL, MD, PHD