Specialistični magistrski študij logoterapije in eksistencialne psihoterapije (M.L.E.P.)
KAKO POTEKA ŠTUDIJ
Študij na Akademiji za psihoterapijo in logoterapijo je zasnovan kot sodoben, akademsko zahteven in hkrati fleksibilen model specialističnega psihoterapevtskega izobraževanja, ki povezuje individualizirano študijsko delo, živo akademsko skupnost, praktično usposabljanje, supervizijo ter osebni razvoj terapevta.
Program izhaja iz prepričanja, da psihoterapevta ni mogoče oblikovati zgolj s pasivnim poslušanjem predavanj, temveč skozi aktiven proces samostojnega študija, refleksije, strokovnega dialoga, praktičnega dela, osebne transformacije in postopnega profesionalnega zorenja.
Zato je študij organiziran po sodobnem modelu kontinuiranega vstopa in individualiziranega napredovanja, ki študentu omogoča, da se v program vključi skozi vse leto in začne svojo študijsko pot v času, ki je zanj najbolj primeren.
Individualiziran teoretični študij
Temeljne teoretične vsebine programa so organizirane v strukturirane študijske module, ki vključujejo:
• strokovno pripravljena video predavanja,
• obvezno in dodatno strokovno literaturo,
• študijske predstavitve in podporna gradiva,
• reflektivne in aplikativne študijske naloge,
• kontinuirano esejsko delo.
Študent teoretične vsebine predeluje individualno, v lastnem tempu, ob jasni akademski strukturi in v skladu z določenimi študijskimi standardi.
Takšna organizacija omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti, ne da bi pri tem zmanjševala akademsko zahtevnost študija. Nasprotno – od študenta zahteva večjo samostojnost, disciplino, osebno odgovornost ter aktivno strokovno angažiranost.
Akademski integracijski seminarji
Ključni del študija predstavljajo obvezni Akademski integracijski seminarji, ki potekajo v živo preko spletnega okolja skozi celotno študijsko leto.
Ti seminarji niso klasična predavanja, temveč interaktivni akademski prostori strokovnega dialoga, konceptualne integracije, refleksije in razvoja kliničnega mišljenja.
Njihov namen je:
• povezovanje teoretičnega znanja s psihoterapevtsko prakso,
• poglabljanje razumevanja študijskih vsebin,
• razvoj kliničnega in terapevtskega mišljenja,
• obravnava strokovnih, kliničnih in etičnih vprašanj,
• oblikovanje psihoterapevtske profesionalne identitete.
Akademski integracijski seminarji potekajo štirikrat mesečno v vnaprej določenih stalnih terminih, kar študentom omogoča jasno organizacijo študijskih in profesionalnih obveznosti.
Vsak študent mora obvezno aktivno sodelovati najmanj na dveh seminarjih mesečno.
Aktivna udeležba pomeni, da študent na seminar prihaja pripravljen, po predhodno samostojno predelanih video predavanjih, literaturi in študijskih gradivih.
Seminarji temeljijo na sodobnem modelu aktivnega in refleksivnega učenja. Študent v okviru seminarja aktivno sodeluje v strokovnem dialogu, predstavlja svoje razumevanje obravnavane literature, odpira vprašanja, razpravlja o konceptualnih dilemah ter povezuje teorijo s praktičnimi psihoterapevtskimi situacijami.
Tak model zagotavlja, da študij ostaja živ, odnosen, akademsko zahteven in razvojno usmerjen.
Esejsko in reflektivno delo
Pomemben del študijskega procesa predstavlja kontinuirano pisno reflektivno in akademsko delo.
Pri posameznih predmetih študent pripravlja strukturirane strokovne eseje, s katerimi:
• poglablja razumevanje literature,
• razvija sposobnost kritičnega mišljenja,
• povezuje teorijo s prakso,
• razvija strokovno argumentacijo,
• oblikuje lasten terapevtski strokovni glas.
Esejsko delo predstavlja pomemben del preverjanja akademske zrelosti in strokovne integracije znanja.
Praktične vaje in razvoj terapevtskih kompetenc
Psihoterapevtske kompetence se ne razvijajo zgolj skozi teorijo, temveč predvsem skozi izkušnjo, odnos in praktično delo.
Zato program vključuje redne praktične vaje, ki potekajo 2–3-krat mesečno v živo preko spletnega okolja v prvih šestih semestrih študija.
Vaje vključujejo:
• simulacije terapevtskih procesov,
• vodenje terapevtskih dialogov,
• delo v dvojicah in manjših skupinah,
• razvoj terapevtske prisotnosti,
• praktično uporabo logoterapevtskih in eksistencialnih pristopov,
• razvoj klinične občutljivosti,
• etično refleksijo terapevtskega dela.
Posebnost programa je vertikalno povezano učno okolje, v katerem skupaj sodelujejo študenti različnih razvojnih stopenj.
To začetnim študentom omogoča neposredno opazovanje strokovnega razvoja naprednejših kolegov, medtem ko naprednejši študenti skozi aktivno sodelovanje dodatno utrjujejo lastne kompetence.
Tak model spodbuja organski razvoj psihoterapevtske identitete in realistično odraža naravo profesionalnega psihoterapevtskega izobraževanja.
Supervizija in klinična praksa
Po zaključku začetne faze intenzivnega praktičnega usposabljanja študent vstopi v zahtevnejšo fazo profesionalnega razvoja, ki vključuje supervizirano klinično prakso.
Od višjih semestrov dalje študij vključuje:
• individualno supervizijo,
• skupinsko supervizijo,
• analizo terapevtskih primerov,
• etično refleksijo,
• razvoj terapevtske odgovornosti,
• integracijo teoretičnega znanja v realno klinično delo.
Supervizija predstavlja enega ključnih stebrov profesionalnega razvoja psihoterapevta.
Posebna vrednost programa je, da se tudi v supervizijskem procesu srečujejo študenti različnih razvojnih faz, kar omogoča učenje skozi opazovanje, dialog in postopno prevzemanje večje strokovne odgovornosti.
Vodeni avtobiografski proces
Ker psihoterapevtsko delo zahteva tudi osebno zrelost terapevta, program vključuje strukturiran vodeni avtobiografski proces.
Ta del študija podpira:
• samorefleksijo,
• razumevanje lastne življenjske zgodbe,
• prepoznavanje osebnih ranljivosti in virov moči,
• razvoj terapevtske avtentičnosti,
• osebnostno integracijo terapevta.
Psihoterapevtsko delo namreč ne temelji zgolj na strokovnem znanju, temveč tudi na osebni integriteti in zrelosti terapevta.
Medicinski in interdisciplinarni moduli
Program vključuje tudi specializirane medicinske in interdisciplinarne module, ki omogočajo razvoj funkcionalnega razumevanja:
• psihiatrije,
• psihopatologije,
• psihofarmakologije,
• medicinskih diagnoz,
• interdisciplinarnega strokovnega sodelovanja.
Ti moduli študentu omogočajo razvoj odgovornega in strokovno kompetentnega sodelovanja z medicinskimi in drugimi strokovnimi sistemi.
Magistrsko delo
Zaključni del študija predstavlja magistrsko delo ali aplikativni magistrski projekt. Študent ob mentorski podpori razvija samostojno strokovno ali raziskovalno delo, ki povezuje teoretično znanje, klinično prakso, refleksijo in profesionalno identiteto.
Več kot študij
Program ni zasnovan zgolj kot akademski prenos znanja, temveč kot celostna formacija psihoterapevta.
Združuje:
• akademsko zahtevnost,
• individualizirano fleksibilnost,
• aktivno strokovno skupnost,
• praktično usposabljanje,
• supervizijo,
• osebni razvoj,
• raziskovalno refleksijo,
• profesionalno formacijo terapevta...
Cilj študija ni zgolj pridobitev akademskega naziva, temveč oblikovanje strokovno zrelega, etično odgovornega in osebnostno integriranega psihoterapevta, ki zna kompetentno spremljati človeka v njegovem trpljenju, iskanju smisla in osebni preobrazbi.
Fleksibilen vstop in individualiziran študijski tempo
Posebnost študijskega modela Akademije za psihoterapijo in logoterapijo je možnost kontinuiranega vpisa skozi celotno leto, kar pomeni, da se lahko kandidat v študij vključi kadarkoli v letu in svojo študijsko pot začne takrat, ko je to zanj osebno in profesionalno najbolj primerno.
Študij je zasnovan tako, da študent ni vezan na klasični model fiksnega začetka študijskega leta ali rigidnega semestrskega ritma, temveč lahko ob jasni akademski strukturi napreduje v svojem tempu, skladno s svojim življenjskim ritmom, delovnimi obveznostmi in profesionalnim razvojem.
Takšna zasnova omogoča sodoben, odraslim profesionalcem prilagojen način študija, pri katerem fleksibilnost ne pomeni manjše zahtevnosti, temveč večjo osebno odgovornost, samostojnost in aktivno vključenost v študijski proces.
Ne glede na individualni začetek študija pa vsak študent vstopa v živo akademsko skupnost, kjer skozi integracijske seminarje, praktične vaje, supervizijo, osebni razvoj in strokovni dialog ostaja povezan s študijskim okoljem in kontinuiranim procesom profesionalnega zorenja.
OPIS ŠTUDIJA
Specialistični magistrski študij logoterapije in eksistencialne psihoterapije (M.L.E.P.) je napreden, na prakso usmerjen podiplomski program, namenjen posameznikom, ki želijo celostno in poglobljeno strokovno usposabljanje za psihoterapevtsko delo na temelju logoterapije Viktorja E. Frankla in širše eksistencialno analitične tradicije. Program je namenjen strokovnjakom, ki delujejo ali se pripravljajo na delo na področjih duševnega zdravja, psihoterapije, svetovanja, zdravstva, pastoralne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja, rehabilitacije ter drugih poklicev pomoči.
Kurikulum povezuje teoretično poglobljenost, osebni razvoj, klinično prakso, supervizijo in raziskovalno delo v celostno in zahtevno izobraževalno pot, zasnovano v skladu z visokimi evropskimi in nacionalnimi strokovnimi standardi psihoterapevtskega izobraževanja. Študij ni zgolj akademski program, temveč je razumljen kot formacija psihoterapevta, ki vključuje razvoj osebne zrelosti, etične drže, reflektirane klinične presoje in profesionalne identitete.
Logoterapija je v programu predstavljena kot antropološki, etični in terapevtski okvir, ki v ospredje postavlja svobodo, odgovornost, vest in iskanje smisla. Študenti se skozi program sistematično seznanjajo s klasičnimi in sodobnimi psihoterapevtskimi šolami, temelji psihiatrije in medicine ter eksistencialno filozofijo, vselej v dialogu z logoterapevtskim izhodiščem.
Program ima dvojni namen:
• na eni strani zasleduje izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence za psihoterapevta v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije o psihoterapiji, vključno z zahtevami glede teoretičnega izobraževanja, osebne izkušnje, klinične prakse in supervizije;
• na drugi strani omogoča pridobitev akademskega naziva magister oziroma magistrica s področja svetovanja, ki se podeljuje v sodelovanju s partnersko fakulteto, katere P.R.I.M.E., partner je Akademija za Psihoterapijo Logoterapijo, skladno z njenimi akademskimi in evalvacijskimi standardi.
Študij se zaključi z magistrskim delom ali aplikativnim magistrskim projektom, ki je vsebinsko umeščen v praktično, klinično ali institucionalno delo študenta. Zaključeno izobraževanje zasleduje tako izpolnjevanje pogojev za profesionalno psihoterapevtsko delovanje v okviru nacionalne zakonodaje v Republiki Sloveniji kot tudi pridobitev magistrskega akademskega naziva.
Trajanje študija in struktura
Program je zasnovan kot razširjen specialistični - magistrski študij, ki traja deset semestrov (pet let).
Študij vključuje:
• 18 temeljnih teoretičnih in integrativnih predmetov (klikne in vrže na spisek predmetov predmetov),
• aplikativne module logoterapije,
• letnik klinične supervizije,
• medicinske module v okviru psihoterapije,
• vodeni avtobiografski proces – osebna izkušnja,
• magistrsko delo ali aplikativni magistrski projekt.
Skupna obremenitev študija bistveno presega standarde magistrskih programov in po zahtevnosti ustreza poglobljenemu strokovnemu in specialističnemu usposabljanju za psihoterapevtski poklic.
Pogoji za vpis
Za vpis v program morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
• zaključen dodiplomski študij ali enakovredno izobrazbo, izkazano z uradno dokumentacijo,
• predhodno izobrazbo ali delovne izkušnje na sorodnem področju (psihologija, pedagogika, socialno delo, zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, svetovanje ipd.),
• ustrezno osebno primernost za psihoterapevtsko usposabljanje,
• uspešno opravljen sprejemni postopek APL (vloga, dokumentacija, razgovor).
Zahteve programa
Študenti so dolžni spoštovati vse akademske, etične in finančne obveznosti.
Za uspešen zaključek študija je potrebno:
• uspešno opraviti vseh 18 enot študija v skladu s kurikulumom APL akademije in partnerske fakultete,
• opraviti predmet Raziskovalna metodologija (pogoj za pristop k magistrskemu delu),
• opraviti najmanj 700 ur klinične prakse pod supervizijo,
• redno sodelovati v individualni in skupinski superviziji,
• zaključiti vodeni avtobiografski proces,
• uspešno zagovarjati magistrsko delo ali magistrski projekt,
• poravnati vse akademske in finančne obveznosti v določenih rokih.
Raziskovalna metodologija
Raziskovalna metodologija je obvezen temeljni predmet, ki uvaja:
• znanstvene paradigme v psihoterapiji,
• kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja,
• študije primerov in fenomenološke pristope,
• etične vidike raziskovalnega in kliničnega dela.
Predmet predstavlja metodološko osnovo za magistrsko delo in aplikativne projekte.
Prenos znanj (Transfer Credit)
Študenti lahko zaprosijo za priznanje predhodno opravljenih akademskih , strokovnih vsebin. Vsaka vloga se presoja individualno in lahko vpliva na zmanjšanje skupnih študijskih obveznosti.
Mentorstvo in supervizija
Vsakemu študentu se dodeli akademski mentor in klinični supervizor, ki spremljata njegov strokovni in osebni razvoj. Vloga mentorja je predvsem usmerjevalna in formativna, z namenom spodbujanja samostojnega, reflektiranega in etično odgovornega terapevtskega dela.
Klinična praksa in supervizija
Od šestega semestra dalje študenti vstopijo v supervizirano klinično prakso, v okviru katere:
• izvajajo psihoterapevtsko delo s klienti,
• sodelujejo v individualni in skupinski superviziji,
• pripravljajo poglobljene študije primerov,
• integrirajo logoterapevtske in eksistencialne pristope v klinično delo.
Zaključek klinične prakse je obvezen pogoj za diplomiranje.
Medicinski moduli v psihoterapiji
V sklopu programa študenti opravijo medicinske module, ki omogočajo:
• razumevanje osnov medicinskih diagnoz in terapij,
• prepoznavanje meja lastne strokovne kompetence,
• učinkovito sodelovanje z zdravstvenimi delavci,
• ustrezno psihoterapevtsko in eksistencialno podporo bolnikom.
Vsak študent izdela poglobljene analize izbranih medicinskih področij z vidika psihoterapije.
Magistrsko delo / aplikativni magistrski projekt
Magistrsko delo ali aplikativni projekt predstavlja zaključni del študija.
Možne oblike:
• strokovno - znanstveno magistrsko delo,
• aplikativni projekt (program, priročnik, kurikulum, institucionalni model, klinični protokol).
Zahteve:
• obseg približno 45.000–60.000 besed ali vsebinsko enakovredna aplikativna oblika,
• jasna teoretska in klinična umestitev v logoterapijo,
• izviren strokovni prispevek.
Po potrditvi mentorja študent delo odda v končno institucionalno presojo in arhiviranje.
Lista predmetov:
LO 1: Viktor E. Frankl – Volja do smisla & Elisabeth Lukas – Osnove logoterapije
LO 2: Haddon Klingberg ml. – Ko nas pokliče življenje
LO 3: Viktor E. Frankl – Zdravnik in duša
LO 4: Erik Erikson – Identiteta in življenjski ciklus plus izbrani razvojni klasik
LO 5: MKB-10 (11) plus Elisabeth Lukas – Osnove logoterapije
LO 6: Viktor E. Frankl – On the Theory and Therapy of Mental Disorders
LO 7: Psihiatrija
LO 8: Viktor E. Frankl – Človekovo iskanje najvišjega smisla + Zdravnik in duša
LO 9: Metodologija znanstvenega dela in raziskovanja v psihoterapiji / logoterapiji
LO 10: Klasične psihoterapevtske šole – primerjalna analiza
LO 11: Supervizija
LO 12: Izbrana psihoterapevtska smer – temeljna literatura
LO 13: Eksistencialno potovanje
LO 14: Druga izbrana psihoterapevtska smer – temeljna literatura
LO 15 in LO 16: Emmy van Deurzen – The Wiley World Handbook of Existential Therapy
LO 17: Aplikativna logoterapija I
LO 18: Aplikativna logoterapija II
Opisi predmetov:
LO1:
O PREDMETU
Predmet uvaja študente v temeljne filozofske, antropološke in terapevtske osnove logoterapije kot tretje dunajske šole psihoterapije. Na podlagi poglobljenega študija ključnega dela Viktorja E. Frankla Volja do smisla ter sistematičnega pristopa Elisabeth Lukas k logoterapevtski praksi predmet omogoča razumevanje človeka kot bitja smisla, notranje svobode in odgovornosti.
Poseben poudarek je namenjen razumevanju volje do smisla kot osrednjega motivacijskega dejavnika človekovega delovanja ter njenega pomena za psihološko odpornost, etično držo in terapevtski proces. Študent postopno razvija sposobnost eksistencialnega dialoga, ki povezuje trpljenje, krizo in vsakdanje življenjske izzive s človekovim dostojanstvom in odgovornostjo za lastne odnose do življenja.
Predmet uvede osnovno terminologijo in konceptualni okvir logoterapije ter študenta seznani z najpomembnejšimi logoterapevtskimi tehnikami in strukturo terapevtskega dela v praksi.
LO2:
O PREDMETU
Predmet študente uvaja v biografsko in eksistencialno razumevanje nastanka logoterapije skozi življenje Viktorja E. Frankla in Eli Frankl. Na podlagi dela Haddona Klingberga ml. Ko nas pokliče življenje predmet presega klasično akademsko biografijo in predstavlja logoterapijo kot izkustveno, življenjsko in etično utemeljeno prakso, ki se je oblikovala v konkretnem zgodovinskem, osebnem in odnosnem kontekstu.
Poseben poudarek je namenjen razumevanju, kako je Franklova sposobnost ohranjanja smisla v skrajnih razmerah, zlasti v času nacističnih koncentracijskih taborišč, soustvarila temeljne logoterapevtske uvide o notranji svobodi, dostojanstvu in odgovornosti. Predmet osvetli tudi zakonsko in odnosno razsežnost med Viktorjem in Eli Frankl ter pokaže, kako se logoterapija ne kaže le v teoriji in kliničnem delu, temveč predvsem v načinu življenja, odnosa in etične drže terapevta.
Študent razvija občutljivost za zgodovinsko in osebno pogojenost terapevtskih pristopov ter poglablja razumevanje terapevta kot človeka, čigar lastna življenjska zgodba neizogibno vstopa v terapevtski odnos.
LO3:
O PREDMETU
Predmet temelji na klasičnem delu Viktorja E. Frankla Zdravnik in duša, v katerem je logoterapija prvič sistematično umeščena v klinični in psihiatrični kontekst. Tečaj je zasnovan kot most med klasično psihiatrično diagnostiko in duhovno (noetično) antropologijo človeka, ki presega zgolj simptomatsko razumevanje bolezni.
Osrednji poudarek je namenjen razlikovanju med psihičnim, somatskim in noetičnim trpljenjem ter razumevanju, da številne stiske ne izvirajo iz patološke motnje, temveč iz izgube smisla, krize odgovornosti ali eksistencialne dezorientacije. Študent se seznani s Franklovim konceptom noogene nevroze ter z vlogo vesti, svobodne odločitve in osebnega odnosa do trpljenja v procesu okrevanja.
Predmet razvija terapevtsko držo, ki pacienta ne reducira na diagnozo ali simptom, temveč ga obravnava kot osebo s svobodo, dostojanstvom in odgovornostjo, tudi v okoliščinah resne bolezni ali institucionalnega zdravljenja. Klinični primeri iz Franklove prakse omogočajo povezovanje teorije z realnimi psihiatričnimi situacijami, v katerih se vprašanje smisla pojavlja kot ključno terapevtsko križišče.
LO4:
O PREDMETU
Predmet obravnava psihosocialni razvoj človeka skozi celoten življenjski ciklus na temelju razvojnega modela Erika Eriksona ter ga nadgrajuje z izbranim klasičnim avtorjem s področja razvojne psihologije. Ta povezava omogoča študentu celostno razumevanje razvoja identitete, osebnostne dinamike in notranjih konfliktov, ki nastajajo v različnih življenjskih obdobjih.
V ospredju je razumevanje identitete kot procesa, ki se oblikuje skozi čas, odnose, notranje odločitve in življenjske krize. Predmet poudarja, da se psihološke in eksistencialne stiske posameznika vedno pojavljajo znotraj določenega razvojnega konteksta, ki vključuje telesni razvoj, psihološko zorenje in iskanje smisla.
Z vključitvijo izbranega razvojnega klasika (npr. Melanie Klein, Anna Freud, Maria Montessori ali Jean Piaget) predmet razširi Eriksonov model in omogoča globlje razumevanje zgodnjih odnosnih izkušenj, obrambnih mehanizmov, kognitivnega razvoja ali pomena okolja. Študent se uči povezovati razvojno psihološke uvide z logoterapevtsko diagnostiko ter življenjskimi zgodbami klientov v terapevtskem procesu.
LO5:
O PREDMETU
Predmet povezuje temeljni pregled najpogostejših psihiatričnih diagnoz iz poglavij F00–F99 (duševne in vedenjske motnje) v klasifikacijskem sistemu MKB 10 (po potrebi dopolnjeno z MKB 11) z logoterapevtskim in eksistencialnim razumevanjem psihičnih stanj. Namen predmeta ni zgolj usvajanje diagnostičnih kategorij, temveč razvoj sposobnosti razumevanja človeka, ki živi z diagnozo, onkraj simptomov in etiket.
Skozi sistematičen in klinično občutljiv pristop Elisabeth Lukas se študent uči umeščati diagnoze v širši antropološki in eksistencialni kontekst. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med klinično simptomatsko sliko in noogenim oziroma eksistencialnim trpljenjem, ki pogosto ni zajeto z diagnostičnimi merili, a bistveno zaznamuje posameznikovo notranje doživljanje.
Predmet razvija terapevtsko držo, ki uporablja diagnostične sisteme kot orientacijsko orodje, ne kot dokončno opredelitev osebe. Diagnoza je razumljena kot odprt proces, ki zahteva spoštovanje klientove svobode, dostojanstva in notranje odgovornosti, ter kot izhodišče za logoterapevtski dialog, ne kot meja terapevtskega razumevanja.
LO6:
O PREDMETU
Predmet temelji na enem izmed manj znanih, a strokovno izjemno pomembnih del Viktorja E. Frankla, v katerem logoterapijo razvije kot klinični, znanstveno utemeljen in eksistencialno orientiran pristop k razumevanju in obravnavi duševnih motenj. Delo predstavlja poglobljeno povezavo med psihiatrijo, psihopatologijo in logoterapevtsko antropologijo človeka.
V ospredju je Franklova kritična in hkrati konstruktivna obravnava psihiatričnih diagnoz, ki presega reduktivno razumevanje simptomov in duševnih motenj ter jih umešča v širši kontekst človekove svobode, odgovornosti in odnosa do smisla. Predmet poudarja razlikovanje med psihogenimi in noogenimi nevrozami ter razvija razumevanje, da številne oblike duševnega trpljenja niso zgolj izraz patologije, temveč odziv na eksistencialne konflikte, izgubo smisla ali notranjo dezorientacijo.
Študent se seznani z logoterapevtskimi interpretacijami nevroz, depresije, obsesivno kompulzivnih motenj, histeričnih fenomenov in izčrpanosti ter razvija terapevtsko držo, ki v središče kliničnega procesa postavlja voljo do smisla kot zdravilni in preoblikojoči dejavnik. Poseben poudarek je namenjen razumevanju terapevta kot etično odgovornega spremljevalca, ki tudi v prisotnosti hudih simptomov prepoznava človeka kot »bitje možnosti«.
LO7:
O PREDMETU
Predmet predstavlja sistematičen in klinično utemeljen uvod v psihopatologijo in psihofarmakologijo, zasnovan na sodobni medicinski psihiatriji. Temelji na učbeniku Psihiatrija (Pregelj idr.) oziroma primerljivem mednarodnem standardu (Kaplan & Sadock’s Synopsis of Psychiatry, 12. ali 13. izdaja). Namenjen je bodočim psihoterapevtom, ki morajo razumeti osnovno medicinsko logiko duševnih bolezni, da lahko varno, odgovorno in kompetentno sodelujejo s psihiatri ter drugimi zdravstvenimi strokovnjaki.
Predmet omogoča razumevanje duševnih motenj kot medicinskih kategorij, hkrati pa ohranja jasno razlikovanje med vlogo psihiatra in vlogo psihoterapevta. Študent se seznani z osnovami psihopatološke diagnostike, potekom zdravljenja, uporabo psihofarmakov ter kliničnimi okoliščinami, kot so hospitalizacija, nujna obravnava in dolgoročno spremljanje bolnikov.
Poseben poudarek je namenjen etičnim, komunikacijskim in sodelovalnim vidikom dela v interdisciplinarnem zdravstvenem okolju. Predmet krepi zavedanje, da terapevt ne prevzema vloge diagnosticiranja ali predpisovanja zdravil, temveč deluje kot strokovni spremljevalec, ki razume medicinski kontekst klientovega stanja in ga zna ustrezno vključiti v psihoterapevtsko obravnavo.
LO8:
O PREDMETU
Predmet združuje eksistencialno, duhovno in klinično razsežnost dveh osrednjih del Viktorja E. Frankla ter študenta uvaja v najglobljo antropološko in terapevtsko vizijo logoterapije. Namenjen je razumevanju človekove sposobnosti za smisel tudi v najbolj omejujočih in ekstremnih življenjskih razmerah, kot so hudo trpljenje, bolezen, izguba, depresija, samomorilnost in psihotične izkušnje.
Predmet raziskuje razumevanje tragičnega triasa – trpljenja, krivde in smrti – ne kot patoloških pojavov, temveč kot eksistencialnih danosti, s katerimi je človek poklican k odgovornemu in smiselnemu odnosu. Študent se uči, kako logoterapija vstopa v terapevtsko delo tam, kjer odpovejo zgolj tehnični ali simptomatski pristopi, in kako ohranja spoštovanje do človekove notranje svobode tudi v stanju duševne motnje ali psihotične realnosti.
Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med religioznostjo in duhovnostjo ter njuni vlogi v terapevtskem procesu. Predmet razvija terapevtsko držo, ki klienta ne obravnava kot objekt bolezni ali diagnoze, temveč kot subjekt odnosa, smisla in etične odgovornosti – tudi v najtežjih kliničnih situacijah.
LO9:
O PREDMETU
Predmet predstavlja metodološki temelj za razvoj znanstvenega, raziskovalnega in aplikativnega razmišljanja v psihoterapiji, s posebnim poudarkom na epistemoloških izhodiščih logoterapije in eksistencialne psihoterapije. Namenjen je oblikovanju raziskovalne drže, ki združuje strokovno natančnost, klinično izkustvo in etično odgovornost.
Predmet uvaja študenta v osnovne znanstvene paradigme in metode raziskovanja na področju psihoterapije ter razvija sposobnost reflektivne konceptualizacije kliničnih in izkustvenih vprašanj. Poseben pomen je namenjen kvalitativnim raziskovalnim pristopom, ki so za psihoterapijo pogosto najbolj ustrezni, saj omogočajo poglobljeno razumevanje subjektivnega doživljanja, terapevtskega odnosa in procesa iskanja smisla.
Tečaj služi tudi kot neposredna priprava na pisanje zaključne specialistične ali magistrske naloge, pri čemer študent postopoma oblikuje osnutek raziskovalnega projekta, raziskovalno vprašanje ali konceptualno jedro svojega zaključnega dela. Znanost je predstavljena ne kot abstraktni tehnični aparat, temveč kot odgovorna praksa iskanja resnice, utemeljena v spoštovanju do človeka, klienta in stroke.
LO10:
O PREDMETU
Predmet študentu omogoča poglobljen in primerjalen vpogled v klasične psihoterapevtske šole, ki so oblikovale temelj sodobne psihoterapije. Študent izbere tri ključne avtorje oziroma smeri (npr. Sigmund Freud, Carl Gustav Jung, Alfred Adler, Abraham Maslow, Carl Rogers, Harry Stack Sullivan) ter analizira njihove temeljne teorije, koncepte in terapevtske metode v primerjavi z logoterapijo.
Namen predmeta ni eklektično zbiranje tehnik, temveč razvoj razumevanja zgodovinske in teoretske dediščine psihoterapije ter refleksija lastne terapevtske identitete. Študent se uči prepoznavati, kako različni avtorji razumejo človeško motivacijo, osebnost, razvoj, patologijo in terapevtski odnos ter kako se ti pogledi dopolnjujejo ali razhajajo z eksistencialno logoterapevtskim pristopom.
Predmet spodbuja kritično mišljenje in pomaga oblikovati terapevtsko orientacijo, ki temelji na zavestni izbiri, vrednotah in razumevanju človeka kot celostnega bitja – telesnega, psihološkega in eksistencialnega.
LO11:
O PREDMETU
Predmet predstavlja temeljni uvod v klinično supervizijo kot nepogrešljiv sestavni del profesionalnega razvoja psihoterapevta. Na podlagi dela Janine M. Bernard Fundamentals of Clinical Supervision, ki velja za eno najvplivnejših sodobnih del na tem področju, se študent seznani z vlogo superviziranega terapevta in s temelji supervizorske drže.
Predmet poudarja klinično uporabnost supervizije kot prostora učenja, refleksije, etične orientacije in osebnega zorenja terapevta. Supervizija je predstavljena ne kot nadzor ali ocenjevanje, temveč kot odnos zaupanja, v katerem se razvijajo terapevtske kompetence, razumevanje lastnih notranjih procesov in sposobnost odgovornega dela s klienti.
Poseben poudarek je namenjen razumevanju dinamike moči, vlogi povratne informacije ter etičnim vprašanjem, ki nastajajo v supervizijskem odnosu. Predmet hkrati služi kot neposredna priprava na vstop v supervizijsko leto, v katerem študent začne z dejanskim terapevtskim delom pod redno supervizijo.
LO12:
O PREDMETU
Predmet omogoča študentu prvo poglobljeno in strukturirano usmeritev v eno izbrano priznano psihoterapevtsko smer, ki ni logoterapija. Študent samostojno izbere ustrezno smer (npr. kognitivno vedenjsko terapijo, transakcijsko analizo, geštalt terapijo, pozitivno psihoterapijo, realitetno terapijo, sistemsko terapijo ali drugo priznano usmeritev) ter jo obdela na podlagi temeljne strokovne in znanstvene literature.
Cilj predmeta je razširiti strokovni horizont študenta, razviti sposobnost poglobljenega razumevanja drugega psihoterapevtskega modela ter omogočiti refleksijo njegovih temeljnih predpostavk o človeku, zdravju, spremembi in terapevtskem odnosu. Poseben poudarek je namenjen odnosu izbrane smeri do eksistencialnih vprašanj, kot so svoboda, odgovornost, smisel, trpljenje in identiteta.
Predmet ne spodbuja nekritičnega eklekticizma, temveč zavestno in reflektirano soočenje z drugačnim teoretičnim okvirom. Študent se uči prepoznavati možnosti integracije, pa tudi meje kompatibilnosti med izbrano smerjo in logoterapevtsko eksistencialnim pristopom. S tem se začne oblikovanje individualnega terapevtskega sloga, ki se bo kasneje poglabljal skozi klinično prakso in študije primerov.
LO13:
O PREDMETU
Predmet temelji na knjigi Micaha R. Sadigha Eksistencialno potovanje, ki predstavlja globoko refleksivno in osebno naravnano delo na presečišču logoterapije, eksistencialne psihologije in terapevtske etike. Tečaj je usmerjen k terapevtu kot človeku, ki vstopa v terapevtski odnos ne le s strokovnim znanjem, temveč tudi z zavedanjem lastne eksistencialne poti, omejenosti in odgovornosti.
Sadighovo delo terapevta razume kot osebo v procesu nenehnega osebnega, duhovnega in etičnega zorenja. Predmet obravnava notranje izzive terapevtskega poklica, kot so napetosti med vsemogočnostjo in nemočjo, med profesionalno distanco in sočutno prisotnostjo ter med željo po razumevanju in sprejemanjem negotovosti. Poseben poudarek je namenjen terapevtovi zmožnosti, da se sooča z osnovnimi eksistencialnimi danostmi – trpljenjem, minljivostjo, smrtjo, dvomom in iskanjem smisla – najprej pri sebi in nato v odnosu do klienta.
Predmet spodbuja razvoj avtentične terapevtske prisotnosti, ki temelji na čustveni čistosti, ranljivosti in integriteti. Terapevtski odnos je predstavljen kot srečanje dveh človeških poti, v katerem strokovnost ne izključuje, temveč predpostavlja človečnost.
LO14:
O PREDMETU
Predmet predstavlja nadaljevanje poglabljanja in razširjanja terapevtskega spektra ter nadgrajuje delo, začeto pri prvem izbranem psihoterapevtskem pristopu. Študent izbere drugo priznano psihoterapevtsko smer, ki je vsebinsko in metodološko različna od tiste, obravnavane v prejšnjem semestru, ter izvede njeno poglobljeno teoretsko, metodološko in etično refleksijo na podlagi temeljne strokovne literature.
Namen predmeta je spodbujanje primerjalnega zorenja terapevtskega sloga ter razvoj odprtosti za integracijo različnih terapevtskih pristopov ob hkratnem ohranjanju jasne strokovne in etične identitete. Študent se uči razumevati vsako smer v njenem lastnem konceptualnem okviru ter kritično reflektirati njene predpostavke o človeku, zdravju, spremembi, terapevtskem odnosu in odgovornosti.
Možne izbire vključujejo transakcijsko analizo, gestalt terapijo, pozitivno psihoterapijo, realitetno terapijo, sistemsko in družinsko terapijo, čuječnostno kognitivne pristope, somatske psihoterapije (npr. po Petru Levinu) ter druge psihoterapevtske smeri, priznane v okviru EAP. Poseben poudarek je namenjen klinični uporabnosti, refleksiji eksistencialnih vprašanj ter zavestni izbiri metod glede na potrebe konkretnega klienta.
Predmet poteka v obdobju študija, ko se pri študentu že razvija večja terapevtska zrelost. Ta se izraža v sposobnosti povezovanja lastne osebne poti, izkustev iz prakse in večdimenzionalnega teoretskega znanja.
LO15, 16:
O PREDMETU
Predmeta LO 15 in LO 16 temeljita na poglobljenem študiju sodobnega temeljnega priročnika eksistencialne psihoterapije, ki ga je uredila Emmy van Deurzen. Gre za obsežno in konceptualno zahtevno delo, ki združuje ključne eksistencialne smeri in avtorje (Frankl, Längle, Yalom, van Deurzen, Spinelli, Schneider in druge) ter ponuja širok pregled filozofskih temeljev, diagnostičnih pristopov in klinične prakse eksistencialne terapije v sodobnem kontekstu.
Predmeta študentu omogočata celosten vpogled v eksistencialno paradigmo kot pluralno, dialogično in odprto področje, v katerem se srečujejo različni glasovi, interpretacije in terapevtske drže. Poseben poudarek je namenjen razumevanju eksistencialne terapije ne kot enotne metode, temveč kot temeljne terapevtske drže, ki se odziva na ontološke danosti človeškega bivanja.
Zaradi obsežnosti in zahtevnosti gradiva predmeta potekata v razširjenem modulnem časovnem okviru, ki omogoča poglobljeno refleksijo, primerjalno analizo in integracijo vsebin v študentovo lastno terapevtsko razmišljanje in prakso.
LO17:
O PREDMETU
Predmet je prvi aplikativni tečaj v zaključnem delu programa in je namenjen prenosu temeljnih logoterapevtskih in eksistencialnih konceptov v konkretna življenjska in klinična okolja. Študent izbere eno specifično ciljno populacijo ter na njej sistematično razvije in reflektira uporabo logoterapevtskega pristopa.
V ospredju je preverjanje, kako osrednji koncepti logoterapije – volja do smisla, vloga vesti, osebna odgovornost, samotranscendenca, odnos do trpljenja in tragičnega triasa – zaživijo v realnih okoliščinah izbrane skupine. Predmet spodbuja razumevanje logoterapije kot prožnega, kontekstualno občutljivega in etično utemeljenega terapevtskega okvira, ki se prilagaja konkretnim socialnim, telesnim, psihološkim in eksistencialnim pogojem.
Možne usmeritve vključujejo delo v športni psihoterapiji, z otroki in mladostniki, starostniki in paliativno oskrbo, rehabilitacijo (onkološki, kronični ali nevrološki bolniki), šolsko svetovanje ter delo z ranljivimi populacijami, kot so migranti, zaporniki in žrtve nasilja. Predmet temelji na povezovanju teoretičnega znanja, kliničnih izkušenj študenta in refleksije lastne terapevtske drže.
LO 18:
O PREDMETU
Predmet predstavlja nadaljevanje in poglobitev aplikativnega dela v logoterapiji ter nadgrajuje izkušnje, pridobljene v okviru predmeta Aplikativna logoterapija I. Študent izvede novo, samostojno aplikativno študijo, pri čemer se namerno osredotoči na drugo ciljno skupino, ki je vsebinsko in kontekstualno različna od tiste v prejšnjem tečaju.
Glavni namen predmeta je razviti večjo klinično fleksibilnost in sposobnost prilagajanja temeljnih logoterapevtskih konceptov različnim življenjskim, socialnim in institucionalnim okvirom. Študent poglablja razumevanje, kako se volja do smisla, odgovornost, odnos do trpljenja, samotranscendenca in vloga vesti različno izražajo glede na starost, življenjsko situacijo, okolje in stopnjo ranljivosti posameznika ali skupine.
Predmet spodbuja večperspektivno razumevanje terapevtskega procesa in utrjuje zavedanje, da logoterapija ni enotna shema intervencij, temveč dinamičen, odnosni in etično naravnan pristop, ki se razvija v dialogu s konkretno resničnostjo. Aplikativno delo v tem tečaju pogosto predstavlja tudi izhodišče za oblikovanje osebne specializacije in za nadaljnjo strokovno artikulacijo v zaključnem delu študija.
ZAKLJUČNA NALOGA
Zaključna magistrska specialistična naloga predstavlja vrh strokovnega, osebnega in eksistencialnega formacijskega procesa študenta. Je prostor sinteze znanja, izkušenj in osebne drže, kjer študent izkazuje zrelost za samostojno, odgovorno in etično delovanje kot eksistencialno logoterapevtski strokovnjak.
Naloga ni zgolj akademski produkt, temveč dokaz notranje integracije teorije, prakse in identitete terapevta. Od študenta se pričakuje, da preseže ponavljanje obstoječega znanja ter oblikuje delo, ki izžareva osebno refleksijo, klinično izkušnjo in jasno eksistencialno orientacijo k smislu.
Zaključno delo je lahko oblikovano kot:
• znanstvena raziskava (teoretsko empirična naloga s klasično akademsko strukturo), ali
• aplikativni projekt (razvoj terapevtskega ali izobraževalnega programa, priročnika, kurikuluma, sistemske intervencije, evalvacije, supervizijskega modela, serije delavnic ipd.).
V obeh primerih mora naloga odražati sposobnost študenta, da samostojno misli, ustvarja, reflektira in etično deluje, hkrati pa ostaja zvest temeljnim izhodiščem logoterapije in eksistencialne analize.
Ključni poudarki zaključne naloge:
• eksistencialno logoterapevtski temelj raziskovanja ali aplikacije,
• jasno opredeljen raziskovalni ali praktični problem s smiselno relevanco,
• povezava med teorijo, klinično prakso in osebno refleksijo študenta,
• kritična raba znanstvenih virov in sodobnih strokovnih uvidov,
• vključitev konkretnih primerov iz prakse, supervizije ali avtobiografskega procesa,
• etična občutljivost in razumevanje meja terapevtskega delovanja,
• inovativnost in prispevek k razvoju prakse, stroke ali izobraževanja,
• zavest o lastni poziciji terapevta in odgovornosti do osebe, sistema in smisla.
Struktura – orientacijskiki okvir zaključne naloge:
• Opredelitev problema in eksistencialni okvir teme
• Teoretski temelji logoterapije in eksistencialne analize
• Metodološki pristop (raziskovalni ali aplikativni model)
• Analiza, obravnava ali izvedba projekta
• Refleksija klinične izkušnje in osebne vpletenosti
• Razprava: pomen, omejitve in implikacije za prakso
• Zaključek: sinteza strokovne in osebne formacije terapevta
(Struktura se smiselno prilagodi naravi raziskovalnega ali projektnega dela.)
Zahteve
• obseg: 45.000–60.000 besed (ali vsebinsko ekvivalentna struktura pri aplikativnem projektu),
• jasna in dosledna utemeljitev v logoterapiji in eksistencialni analizi,
• vključena avtentična osebna refleksija, ne zgolj opis,
• uporaba ustrezne znanstvene metodologije in strokovne literature,
• integracija klinične ali praktične izkušnje,
• originalnost, koherentnost in profesionalni akademski slog.
Povezava z drugimi deli študiji
Zaključna naloga organsko povezuje celoten študijski proces:
• tema se pogosto začne oblikovati že v 5. semestru (metodologija raziskovanja),
• osnutki in koncepti se poglabljajo v tečajih 17 in 18 ali specifičnih tečajih za športno psihoterapijo
• vključene so refleksije iz supervizijskega leta, študij primerov ali avtobiografskih procesov,
• naloga povezuje terapijo, supervizijo, osebno rast in profesionalno držo v celoto.
Cilji zaključne naloge
• dokazati sposobnost samostojnega strokovnega in eksistencialnega mišljenja,
• pokazati zrelost v sintezi teorije, prakse in osebne drže terapevta,
• ustvariti delo z dodano vrednostjo za terapevtsko, športno ali klinično prakso,
• utrditi identiteto terapevta, ki dela iz smisla in odgovornosti,
• zaokrožiti strokovno in osebno formacijo na ravni EQF 7,
• oblikovati strokovnjaka, ki ne zaključuje študija z »diplomo«, temveč z lastnim, reflektiranim poklicnim glasom.
Za prijavo ali dodatne informacije nas kontaktirajte preko zavihka KONTAKT.