Specialistični magistrski študij športne psihoterapije – logoterapevtski in eksistencialni pristop (M.L.E.P.-Sport)
KAKO POTEKA ŠTUDIJ
Študij na Akademiji za psihoterapijo in logoterapijo je zasnovan kot sodoben, akademsko zahteven in hkrati fleksibilen model specialističnega psihoterapevtskega izobraževanja, ki povezuje individualizirano študijsko delo, živo akademsko skupnost, praktično usposabljanje, supervizijo ter osebni razvoj terapevta.
Program izhaja iz prepričanja, da psihoterapevta ni mogoče oblikovati zgolj s pasivnim poslušanjem predavanj, temveč skozi aktiven proces samostojnega študija, refleksije, strokovnega dialoga, praktičnega dela, osebne transformacije in postopnega profesionalnega zorenja.
Zato je študij organiziran po sodobnem modelu kontinuiranega vstopa in individualiziranega napredovanja, ki študentu omogoča, da se v program vključi skozi vse leto in začne svojo študijsko pot v času, ki je zanj najbolj primeren.
Individualiziran teoretični študij
Temeljne teoretične vsebine programa so organizirane v strukturirane študijske module, ki vključujejo:
• strokovno pripravljena video predavanja,
• obvezno in dodatno strokovno literaturo,
• študijske predstavitve in podporna gradiva,
• reflektivne in aplikativne študijske naloge,
• kontinuirano esejsko delo.
Študent teoretične vsebine predeluje individualno, v lastnem tempu, ob jasni akademski strukturi in v skladu z določenimi študijskimi standardi.
Takšna organizacija omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti, ne da bi pri tem zmanjševala akademsko zahtevnost študija. Nasprotno – od študenta zahteva večjo samostojnost, disciplino, osebno odgovornost ter aktivno strokovno angažiranost.
Akademski integracijski seminarji
Ključni del študija predstavljajo obvezni Akademski integracijski seminarji, ki potekajo v živo preko spletnega okolja skozi celotno študijsko leto.
Ti seminarji niso klasična predavanja, temveč interaktivni akademski prostori strokovnega dialoga, konceptualne integracije, refleksije in razvoja kliničnega mišljenja.
Njihov namen je:
• povezovanje teoretičnega znanja s psihoterapevtsko prakso,
• poglabljanje razumevanja študijskih vsebin,
• razvoj kliničnega in terapevtskega mišljenja,
• obravnava strokovnih, kliničnih in etičnih vprašanj,
• oblikovanje psihoterapevtske profesionalne identitete.
Akademski integracijski seminarji potekajo štirikrat mesečno v vnaprej določenih stalnih terminih, kar študentom omogoča jasno organizacijo študijskih in profesionalnih obveznosti.
Vsak študent mora obvezno aktivno sodelovati najmanj na dveh seminarjih mesečno.
Aktivna udeležba pomeni, da študent na seminar prihaja pripravljen, po predhodno samostojno predelanih video predavanjih, literaturi in študijskih gradivih.
Seminarji temeljijo na sodobnem modelu aktivnega in refleksivnega učenja. Študent v okviru seminarja aktivno sodeluje v strokovnem dialogu, predstavlja svoje razumevanje obravnavane literature, odpira vprašanja, razpravlja o konceptualnih dilemah ter povezuje teorijo s praktičnimi psihoterapevtskimi situacijami.
Tak model zagotavlja, da študij ostaja živ, odnosen, akademsko zahteven in razvojno usmerjen.
Esejsko in reflektivno delo
Pomemben del študijskega procesa predstavlja kontinuirano pisno reflektivno in akademsko delo.
Pri posameznih predmetih študent pripravlja strukturirane strokovne eseje, s katerimi:
• poglablja razumevanje literature,
• razvija sposobnost kritičnega mišljenja,
• povezuje teorijo s prakso,
• razvija strokovno argumentacijo,
• oblikuje lasten terapevtski strokovni glas.
Esejsko delo predstavlja pomemben del preverjanja akademske zrelosti in strokovne integracije znanja.
Praktične vaje in razvoj terapevtskih kompetenc
Psihoterapevtske kompetence se ne razvijajo zgolj skozi teorijo, temveč predvsem skozi izkušnjo, odnos in praktično delo.
Zato program vključuje redne praktične vaje, ki potekajo 2–3-krat mesečno v živo preko spletnega okolja v prvih šestih semestrih študija.
Vaje vključujejo:
• simulacije terapevtskih procesov,
• vodenje terapevtskih dialogov,
• delo v dvojicah in manjših skupinah,
• razvoj terapevtske prisotnosti,
• praktično uporabo logoterapevtskih in eksistencialnih pristopov,
• razvoj klinične občutljivosti,
• etično refleksijo terapevtskega dela.
Posebnost programa je vertikalno povezano učno okolje, v katerem skupaj sodelujejo študenti različnih razvojnih stopenj.
To začetnim študentom omogoča neposredno opazovanje strokovnega razvoja naprednejših kolegov, medtem ko naprednejši študenti skozi aktivno sodelovanje dodatno utrjujejo lastne kompetence.
Tak model spodbuja organski razvoj psihoterapevtske identitete in realistično odraža naravo profesionalnega psihoterapevtskega izobraževanja.
Supervizija in klinična praksa
Po zaključku začetne faze intenzivnega praktičnega usposabljanja študent vstopi v zahtevnejšo fazo profesionalnega razvoja, ki vključuje supervizirano klinično prakso.
Od višjih semestrov dalje študij vključuje:
• individualno supervizijo,
• skupinsko supervizijo,
• analizo terapevtskih primerov,
• etično refleksijo,
• razvoj terapevtske odgovornosti,
• integracijo teoretičnega znanja v realno klinično delo.
Supervizija predstavlja enega ključnih stebrov profesionalnega razvoja psihoterapevta.
Posebna vrednost programa je, da se tudi v supervizijskem procesu srečujejo študenti različnih razvojnih faz, kar omogoča učenje skozi opazovanje, dialog in postopno prevzemanje večje strokovne odgovornosti.
Vodeni avtobiografski proces
Ker psihoterapevtsko delo zahteva tudi osebno zrelost terapevta, program vključuje strukturiran vodeni avtobiografski proces.
Ta del študija podpira:
• samorefleksijo,
• razumevanje lastne življenjske zgodbe,
• prepoznavanje osebnih ranljivosti in virov moči,
• razvoj terapevtske avtentičnosti,
• osebnostno integracijo terapevta.
Psihoterapevtsko delo namreč ne temelji zgolj na strokovnem znanju, temveč tudi na osebni integriteti in zrelosti terapevta.
Medicinski in interdisciplinarni moduli
Program vključuje tudi specializirane medicinske in interdisciplinarne module, ki omogočajo razvoj funkcionalnega razumevanja:
• psihiatrije,
• psihopatologije,
• psihofarmakologije,
• medicinskih diagnoz,
• interdisciplinarnega strokovnega sodelovanja.
Ti moduli študentu omogočajo razvoj odgovornega in strokovno kompetentnega sodelovanja z medicinskimi in drugimi strokovnimi sistemi.
Magistrsko delo
Zaključni del študija predstavlja magistrsko delo ali aplikativni magistrski projekt.
Študent ob mentorski podpori razvija samostojno strokovno ali raziskovalno delo, ki povezuje teoretično znanje, klinično prakso, refleksijo in profesionalno identiteto.
Več kot študij
Program ni zasnovan zgolj kot akademski prenos znanja, temveč kot celostna formacija psihoterapevta.
Združuje:
• akademsko zahtevnost,
• individualizirano fleksibilnost,
• aktivno strokovno skupnost,
• praktično usposabljanje,
• supervizijo,
• osebni razvoj,
• raziskovalno refleksijo,
• profesionalno formacijo terapevta...
Cilj študija ni zgolj pridobitev akademskega naziva, temveč oblikovanje strokovno zrelega, etično odgovornega in osebnostno integriranega psihoterapevta, ki zna kompetentno spremljati človeka v njegovem trpljenju, iskanju smisla in osebni preobrazbi.
Fleksibilen vstop in individualiziran študijski tempo
Posebnost študijskega modela Akademije za psihoterapijo in logoterapijo je možnost kontinuiranega vpisa skozi celotno leto, kar pomeni, da se lahko kandidat v študij vključi kadarkoli v letu in svojo študijsko pot začne takrat, ko je to zanj osebno in profesionalno najbolj primerno.
Študij je zasnovan tako, da študent ni vezan na klasični model fiksnega začetka študijskega leta ali rigidnega semestrskega ritma, temveč lahko ob jasni akademski strukturi napreduje v svojem tempu, skladno s svojim življenjskim ritmom, delovnimi obveznostmi in profesionalnim razvojem.
Takšna zasnova omogoča sodoben, odraslim profesionalcem prilagojen način študija, pri katerem fleksibilnost ne pomeni manjše zahtevnosti, temveč večjo osebno odgovornost, samostojnost in aktivno vključenost v študijski proces.
Ne glede na individualni začetek študija pa vsak študent vstopa v živo akademsko skupnost, kjer skozi integracijske seminarje, praktične vaje, supervizijo, osebni razvoj in strokovni dialog ostaja povezan s študijskim okoljem in kontinuiranim procesom profesionalnega zorenja.
OPIS ŠTUDIJA
Specialistični magistrski študij športne psihoterapije (M.L.E.P.-Sport) je visoko specializiran, na prakso usmerjen podiplomski program, namenjen posameznikom, ki želijo poglobljeno strokovno usposabljanje za psihoterapevtsko delo s športniki, trenerji in športnimi sistemi. Program temelji na logoterapiji Viktorja E. Frankla in eksistencialno analitičnem pristopu, ki sta nadgrajena z najzahtevnejšimi sodobnimi spoznanji s področja športne psihoterapije, psihopatologije v športu, medicine, sistemov in etike v vrhunskem športnem okolju.
Študij je namenjen strokovnjakom s področij psihoterapije, psihologije, svetovanja, športa, zdravstva, pedagogike, socialnega dela in sorodnih poklicev pomoči, ki delujejo ali se pripravljajo na delo v profesionalnem, tekmovalnem in vrhunskem športu.
Kurikulum povezuje eksistencialno antropologijo, osebni razvoj terapevta, klinično in terensko delo s športniki, supervizijo, raziskovalno in reflektivno pisanje ter interdisciplinarno sodelovanje z medicino in športnimi sistemi. Program izhaja iz razumevanja, da športnik ni zgolj izvajalec ali rezultat, temveč celostna človeška oseba, ki se v športu sooča s smiselnimi izzivi, trpljenjem, odgovornostjo, identiteto in mejami.
Program ima dvojni, jasno opredeljeni namen:
• omogoča izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence za psihoterapevta v skladu z zakonodajo Republike Slovenije o psihoterapiji, vključno z zahtevami glede obsega teoretičnega izobraževanja, osebne izkušnje, klinične prakse in supervizije;
• na drugi strani omogoča pridobitev akademskega naziva magister oziroma magistrica s področja svetovanja, ki se podeljuje v sodelovanju s partnersko fakulteto , katere P.R.I.M.E. , partner je Akademija za Psihoterapijo Logoterapijo, skladno z njenimi akademskimi in evalvacijskimi standardi.
Študij presega klasične modele športne psihologije, usmerjene zgolj v optimizacijo dosežkov, in razvija psihoterapevta, ki v športni kulturi deluje kot varuh človeškega dostojanstva, smisla in etične odgovornosti.
Trajanje študija in struktura
Program je zasnovan kot razširjen specialistični magistrski študij, ki traja deset semestrov (pet let).
Študij obsega:
• 18 temeljnih teoretičnih in integrativnih predmetov (klikneš in te vrže na spisek predmetov):
• 12 specialističnih tečajev s področja športne psihoterapije,
• 6 temeljnih tečajev iz logoterapije in eksistencialne psihoterapije,
• aplikativne in klinične module,
• letnik intenzivne klinične in/ali terenske supervizije,
• interdisciplinarne medicinske module,
• vodeni avtobiografski in reflektivni proces,
• magistrsko delo ali aplikativni magistrski projekt.
Obremenitev programa bistveno presega obseg standardnega magistrskega študija in ustreza zahtevni specialistični formaciji psihoterapevta za delo v športnem okolju.
Pogoji za vpis
V program se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• zaključen dodiplomski študij ali enakovredno izobrazbo,
• ustrezno predhodno izobrazbo ali izkušnje na sorodnem področju (psihoterapija, psihologija, šport, medicina, pedagogika, svetovanje ipd.),
• izkazano osebno primernost za psihoterapevtsko delo v zahtevnem športnem okolju,
• uspešno opravljen sprejemni postopek APL (pisna vloga, dokumentacija, osebni razgovor).
Zahteve programa
Za zaključek študija morajo študenti:
• uspešno opraviti vseh 18 enot študija v skladu s kurikulumom APL akademije in partnerske fakultete,
• opraviti predmet Raziskovalna metodologija,
• opraviti najmanj 700 ur klinične/terenske prakse pod supervizijo,
• redno sodelovati v individualni in skupinski superviziji,
• zaključiti vodeni avtobiografski proces,
• uspešno zagovarjati magistrsko delo ali magistrski projekt,
• izpolniti vse akademske in finančne obveznosti.
Raziskovalna metodologija
Raziskovalna metodologija je obvezen temeljni predmet, ki uvaja:
• znanstvene paradigme v psihoterapiji,
• kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja,
• študije primerov in fenomenološke pristope,
• etične vidike raziskovalnega in kliničnega dela.
Predmet predstavlja metodološko osnovo za magistrsko delo in aplikativne projekte.
Prenos znanj (Transfer Credit)
Študenti lahko zaprosijo za priznanje predhodno opravljenih akademskih, strokovnih vsebin. Vsaka vloga se presoja individualno in lahko vpliva na zmanjšanje skupnih študijskih obveznosti.
Mentorstvo in supervizija
Vsakemu študentu se dodeli akademski mentor in klinični supervizor, ki spremljata njegov strokovni in osebni razvoj. Vloga mentorja je predvsem usmerjevalna in formativna, z namenom spodbujanja samostojnega, reflektiranega in etično odgovornega terapevtskega dela.
Klinična praksa, supervizija in delo v športnem sistemu
Od sredine študija dalje študenti vstopajo v supervizirano prakso, ki lahko vključuje:
• delo s posameznimi športniki,
• delo s poškodbami, krizami in prehodi kariere,
• delo v ekipah, klubih ali reprezentancah,
• sodelovanje z medicinskim in strokovnim osebjem.
Supervizija razvija sposobnost etičnega, reflektiranega in eksistencialno utemeljenega delovanja v okolju pritiska in rezultatov.
Klinična praksa in supervizija
Od šestega semestra dalje študenti vstopijo v supervizirano klinično prakso, v okviru katere:
• izvajajo psihoterapevtsko delo s klienti,
• sodelujejo v individualni in skupinski superviziji,
• pripravljajo poglobljene študije primerov,
• integrirajo logoterapevtske in eksistencialne pristope v klinično delo.
Zaključek klinične prakse je obvezen pogoj za diplomiranje.
Medicinski moduli v psihoterapiji
Poseben poudarek je namenjen interdisciplinarnemu sodelovanju z medicino, razumevanju poškodb, RED S, dopinga, kroničnega stresa in fizioloških omejitev. Študent se usposablja za jasno ločevanje kompetenc in odgovorno sodelovanje v multidisciplinarnem timu.
Magistrsko delo / aplikativni magistrski projekt
Zaključni del študija je magistrsko delo ali aplikativni magistrski projekt, ki je lahko:
• znanstveno raziskovalno delo,
• aplikativni klinični projekt (program, model, priročnik, intervencijski protokol),
• integrativna študija primerov iz športne psihoterapije.
Zahteve:
• obseg približno 45.000–60.000 besed oziroma vsebinsko enakovredna projektna oblika,
• jasna teoretična umeščenost v logoterapijo in eksistencialno psihoterapijo,
• izviren strokovni doprinos področju športne psihoterapije.
Po potrditvi mentorja študent delo odda v končno institucionalno presojo in arhiviranje.
Lista predmetov:
SPLO 1: Temelji logoterapije in eksistencialne terapije v športu
SPLO 2: Identiteta, razvoj in eksistencialne krize v športu
SPLO 3: Diagnostika in psihopatologija v športu
SPLO 4: Terapevtski odnos v športni psihoterapiji
SPLO 5: Eksistencialno razumevanje duševnih motenj pri športnikih
SPLO 6: Smisel, motivacija in psihološka odpornost v športu
SPLO 7: Etika in profesionalna odgovornost v športnem okolju
SPLO 8: Interdisciplinarna medicina v športni psihoterapiji
SPLO 9: Napredne metode športne psihoterapije
SPLO 10: Narativna analiza in športne zgodbe
SPLO 11: Supervizija performance športnih ekip in sistemov
SPLO 12: Osebna eksistencialna transformacija v športni karieri
LO 2: Haddon Klingberg ml. – Ko nas pokliče življenje
LO 6: Viktor E. Frankl – On the Theory and Therapy of Mental Disorders
LO 9: Metodologija znanstvenega dela in raziskovanja v psihoterapiji / logoterapiji
LO 10: Klasične psihoterapevtske šole – primerjalna analiza
LO 15 in LO 16: Emmy van Deurzen – The Wiley World Handbook of Existential Therapy
Opisi predmetov:
SPLO1:
O PREDMETU
Predmet študente uvaja v filozofske in antropološke temelje logoterapije in eksistencialne terapije kot psihoterapevtskega pristopa, ki razume človeka kot bitje smisla, svobode in odgovornosti. Poseben poudarek je namenjen športnemu kontekstu, v katerem se temeljna eksistencialna vprašanja – uspeh, poraz, trpljenje, identiteta in vrednost – pogosto zaostrijo.
V ospredju je razumevanje volje do smisla kot osrednje motivacijske sile človeka in njenega pomena za psihološko odpornost, integriteto in dolgoročno duševno zdravje športnikov. Predmet razvija uvid, da vrhunska motivacija in mentalna trdnost ne izvirata zgolj iz želje po uspehu ali zmagi, temveč iz globljega odnosa do smisla, vrednot in odgovornosti.
Študent se seznani z osnovnimi logoterapevtskimi tehnikami in postopoma razvija sposobnost eksistencialnega dialoga s športnikom – dialoga, ki povezuje zmago in poraz, uspeh in trpljenje, disciplino in človečnost. Terapevt je v tem okviru razumljen kot spremljevalec, ne kot trener ali “popravljalec”, ki varuje človeško dostojanstvo v svetu rezultatov.
SPLO2:
O PREDMETU
Predmet raziskuje razvoj identitete športnika skozi eksistencialno razvojno perspektivo, od otroštva in mladostništva do zaključka športne kariere. V središču je razumevanje identitete kot dinamičnega procesa postajanja, ki se v športnem okolju pogosto oblikuje pod pritiskom uspeha, pričakovanj in zunanjih ocen.
Poseben poudarek je namenjen vprašanjem svobode, odgovornosti in avtentičnosti v sistemu, kjer rezultati pogosto določajo občutek lastne vrednosti. Predmet obravnava ključne eksistencialne krize, ki se pri športnikih pojavljajo ob poškodbah, izgubi vloge, padcu forme ali zaključku kariere, ter pokaže, kako lahko terapevt s pomočjo logoterapevtskega in narativnega pristopa pomaga športniku rekonstruirati smisel, ponovno vzpostaviti identiteto in integrirati življenjsko zgodbo. Študent se uči razumeti razmerje med »igranjem športa« in »biti športnik«, prepoznava nevarnosti instrumentalizacije človeka ter razvija terapevtsko držo, ki športnika podpira pri prehodu iz identitete, vezane zgolj na rezultat, v širšo človeško identiteto.
SPLO3:
O PREDMETU
Predmet omogoča poglobljeno razumevanje duševnih motenj v športnem okolju na presečišču klasične psihiatrične diagnostike in eksistencialne psihopatologije. Študent se uči razlikovati med zdravjem in patologijo ter med trpljenjem kot kliničnim simptomom in trpljenjem kot eksistencialnim klicem po smislu, ki je v športu pogosto prikrito ali normalizirano.
Poseben poudarek je namenjen razumevanju, da športno okolje s svojo kulturo discipline, preseganja bolečine in idealizacije uspeha pogosto zakriva ali legitimizira resno duševno stisko. Predmet zato razvija zmožnost etične, sočutne in odgovorne diagnostike, ki vidi osebo onkraj diagnoze in razume kontekst, v katerem se simptomi pojavljajo.
Študent se seznani z diagnostičnimi merili (DSM 5 TR / ICD 10 in 11) ter jih povezuje z Franklovo eksistencialno oziroma duhovno diagnostiko, ki razlikuje med psihogenimi in noogenimi motnjami. Posebna pozornost je namenjena prepoznavanju prikritih oblik depresije, anksioznosti, izgorelosti, motenj hranjenja, impulzivnih vedenj, psihotične dinamike ter tveganja za samomor v športnem okolju.
SPLO4:
O PREDMETU
Predmet poglobljeno raziskuje terapevtski odnos v kontekstu vrhunskega športa, kjer se človeška ranljivost srečuje z visokimi pričakovanji, sistemsko močjo in pritiskom rezultatov. V središču je razumevanje terapevtskega odnosa kot osnovnega prostora, v katerem se lahko športnik ponovno poveže s svojo človečnostjo, notranjo svobodo in smislom – tudi v okoliščinah poraza, poškodbe ali krize identitete.
Predmet razvija sposobnost terapevta, da je prisoten, sliši in etično deluje v okolju, kjer so meje med osebnim in profesionalnim pogosto zabrisane. Poseben poudarek je namenjen razumevanju prenosa, protiprenosa in zaupanja kot temeljnih dinamik odnosa ter vprašanju, kako ohraniti integriteto terapevta v sistemu, ki pogosto instrumentalizira človeka.
Terapevt je v tem okviru razumljen kot spremljevalec in varuh odnosa, ne kot strateg ali agent uspeha. Odnos sam postane terapevtski medij – prostor dialoga, prisotnosti, tišine in odgovornosti, v katerem športnik ni več zgolj rezultat, temveč oseba.
SPLO5:
O PREDMETU
Predmet poglablja razumevanje duševnih motenj pri športnikih skozi eksistencialno in logoterapevtsko perspektivo ter nadgrajuje klinično diagnostična znanja z vpogledom v vprašanje smisla, odgovornosti in osebnega odnosa do trpljenja. V središču je razločevanje med psihogenimi in noogenimi motnjami ter razumevanje izgube smisla kot osrednjega jedra mnogih psiholoških stisk v športnem okolju.
Predmet izhaja iz Franklovega prepričanja, da duševno trpljenje pogosto ni zgolj simptom patološkega procesa, temveč eksistencialni odgovor človeka na izgubo orientacije, vrednot ali notranjega razloga za delovanje. Športno okolje s svojo kulturo storilnosti, primerjanja in telesne popolnosti pogosto okrepi prav tiste razpoke, v katerih se razvijejo krize smisla, izgorelost, depresija ali motnje hranjenja.
Študent se uči razumeti trpljenje, krivdo, poškodbo, konec kariere in izgubo vloge ne le kot klinične dogodke, temveč kot potencialna mesta duhovne rasti in transformacije. Poseben poudarek je namenjen integraciji medicinskega, psihološkega in eksistencialnega pristopa ter razvoju terapevtske drže, ki v središče vedno postavlja človeka – ne diagnoze.
SPLO6:
O PREDMETU
Predmet raziskuje smisel kot osrednji vir notranje motivacije in psihološke odpornosti v vrhunskem športu. Izhaja iz logoterapevtskega razumevanja človeka, po katerem človeško delovanje ne poganja zgolj želja po užitku ali uspehu, temveč predvsem volja do smisla. V športnem okolju, kjer so zunanji dosežki, nagrade in priznanja pogosto v ospredju, ta razlika postane ključna za dolgoročno duševno zdravje, integriteto in vzdržljivost športnika.
Predmet sistematično razlikuje med voljo do uspeha, zunanjimi motivacijskimi dejavniki in Franklovo voljo do smisla, ki omogoča vztrajanje tudi v okoliščinah poraza, poškodb, izgorelosti ali krize identitete. Posebna pozornost je namenjena pojavom eksistencialne praznine, izgube motivacije ter fenomenu »praznine po uspehu«, ko dosežen cilj ne prinese pričakovane izpolnitve.
V ospredju so logoterapevtski dialog, vrednote in terapevtski pristopi, ki športniku pomagajo ponovno vzpostaviti avtonomijo, notranji kompas in osebno odgovornost. Predmet razvija modele eksistencialne odpornosti, ki humanizirajo izkušnjo športa ter podpirajo rast, dostojanstvo in zvestobo lastnim vrednotam tudi v konkurenčnem sistemu.
SPLO7:
O PREDMETU
Predmet obravnava etične dileme, profesionalno odgovornost in integriteto športnega psihoterapevta v kompleksnem, hierarhičnem in interesno prepletenem športnem sistemu. Študent raziskuje meje med dobrobitjo športnika, zahtevami kluba ali reprezentance ter pritiskom rezultatov in javnosti. Poseben poudarek je namenjen prepoznavanju konfliktov zvestobe, dinamike moči, zlorab moči in nevarnosti dvojnih odnosov, ki so v športnem okolju pogosti, a pogosto spregledani.
Predmet razvija razumevanje terapevta kot etično reflektiranega strokovnjaka, ki zavestno prevzema odgovornost za zaščito človeškega dostojanstva v sistemu, ki športnika pogosto obravnava kot sredstvo za doseganje ciljev. Ključna vprašanja vključujejo varovanje zaupnosti, etično uporabo podatkov, pravne okvire (GDPR, licenciranje, zakonodaja o psihoterapiji) ter sodelovanje z različnimi deležniki (klubi, trenerji, agenti, mediji).
Terapevt je v tem okviru razumljen kot moralni kompas sistema – oseba, ki ne deluje proti športu, temveč znotraj njega varuje meje človečnosti, svobode in odgovornosti. Predmet vodi študenta k oblikovanju lastnega osebnega in profesionalnega etičnega kodeksa, ki omogoča odgovorno delovanje v vrhunskem športu.
SPLO8:
O PREDMETU
Predmet preučuje celostno povezanost telesnih, psiholoških in duhovnih procesov v športu ter usposablja študenta za strokovno, etično in reflektirano sodelovanje z zdravstvenimi in medicinskimi strokovnjaki v kompleksnem interdisciplinarnem okolju. V ospredju je razumevanje, kako fiziologija, poškodbe, hormonska regulacija, stres in medicinski posegi vplivajo na psihološko doživljanje, motivacijo, identiteto in eksistencialni položaj športnika.
Predmet razvija sposobnost jasnega razlikovanja med vlogo psihoterapevta in vlogo zdravnika, ob hkratnem krepitvi kompetenc za sodelovanje v zdravstvenem timu. Poseben poudarek je namenjen logoterapevtskemu pogledu na telo kot sestavni del človeške celote in razumevanju bolezni, poškodbe ali telesne omejitve kot eksistencialnega preloma, ki v sebi nosi tudi potencial za preobrazbo, rast in novo osmišljanje življenja.
Psihoterapevt je v tem okviru oblikovan kot most med medicino in psihoterapijo – ne kot tehnični pomočnik ali tolmač diagnoz, temveč kot dialogični partner, ki razume telesno trpljenje v njegovem človeškem, psihološkem in duhovnem pomenu ter pomaga športniku integrirati izkušnjo bolezni ali poškodbe v smiselno življenjsko celoto.
SPLO9:
O PREDMETU
Predmet se poglablja v najzahtevnejše terapevtske intervencije v vrhunskem športu in razvija zmožnost terapevta, da deluje premišljeno, etično in eksistencialno v kriznih, mejnih in kompleksnih situacijah. Namenjen je delu tam, kjer odpovedo rutinski postopki in kjer je terapevt poklican k visoki stopnji osebne zrelosti, notranje stabilnosti in orientacije k smislu.
Študent se seznani z naprednimi logoterapevtskimi tehnikami, narativnimi pristopi, somatskim zavedanjem ter integracijo različnih terapevtskih modalitet v enoten, smiselno usklajen proces. Poseben poudarek je namenjen delu v realnem času – v trenutkih poraza, poškodbe, izgorelosti ali razpada športnikove življenjske zgodbe – ko mora terapevt ohraniti umirjenost, jasnost in človeško prisotnost.
Predmet razvija razumevanje telesa kot prostora izražanja duševnih in eksistencialnih vsebin ter preprečuje zdrs v zgolj tehnično obravnavo. Terapevt je usposobljen, da ostane zvest osebi in njenemu smislu, ne zgolj metodi.
Končni cilj predmeta je oblikovanje osebnega, integriranega modela eksistencialne športne psihoterapije, ki združuje metodo, etiko in zrelost terapevta.
SPLO10:
O PREDMETU
Predmet uvaja narativni pristop kot osrednje orodje za razumevanje športnika in njegove eksistencialne izkušnje. Izhaja iz prepričanja, da se identiteta, motivacija, trpljenje in doživljanje uspeha oblikujejo skozi zgodbe, ki jih posameznik pripoveduje sebi, drugim in svetu. Športnik ni zgolj nosilec rezultatov, temveč oseba, ki živi znotraj določenih osebnih, telesnih in družbenih narativov.
Poseben poudarek je namenjen prepoznavanju razpadajočih in ogroženih narativov, ki se pojavijo ob poškodbah, porazih, izključitvah ali izgubi smisla, ter razvijanju terapevtove sposobnosti, da skupaj z atletom soustvarja novo, bolj avtentično in smiselno življenjsko zgodbo. Predmet povezuje Franklovo eksistencialno logoterapijo, narativno terapijo (White & Epston) in sodobne pristope k analizi življenjskih zgodb (McAdams).
Študent se usposablja za narativno analizo intervjujev, medijskih pripovedi, telesnih (somatskih) narativov ter osebnih zapisov športnika. Cilj predmeta je oblikovati terapevta, ki zna poslušati človeka kot zgodbo in mu pomagati, da iz pasivnega ujetnika lastnega narativa ponovno postane njegov avtor.
SPLO11:
O PREDMETU
Predmet uvaja eksistencialno sistemski pogled na športne ekipe in organizacije ter razvija zmožnost študenta za profesionalno supervizijo v kompleksnih, hierarhičnih in visoko obremenjenih športnih okoljih. Namenjen je delu tam, kjer ekipa ali sistem deluje pod pritiskom rezultata, moči in pričakovanj, ter kjer tehnične rešitve ne zadoščajo več za obnovo funkcionalnosti, povezanosti in človeškega dostojanstva.
Študent pridobi razumevanje dinamik moči, komunikacije, identitetnih vlog in skritih napetosti, ki oblikujejo delovanje športnih sistemov, ter se uči, kako supervizija omogoča, da sistem ponovno prevzame odgovornost, ravnotežje in smisel. Poseben poudarek je na dialoškem in reflektivnem pristopu, kjer supervizor ne rešuje problemov namesto sistema, temveč ustvarja pogoje, da se ekipa sama začne bolj zavestno, etično in učinkovito regulirati.
Predmet povezuje Franklovo logoterapijo, teorijo sistemov, modele klinične in organizacijske supervizije ter analizo odnosov v vrhunskih športnih strukturah. Študent postopno oblikuje svojo profesionalno identiteto supervizorja, ki je »v sistemu, vendar ne del sistema«, in razvija sposobnost delovanja kot stabilna, etična in reflektivna točka v okolju, kjer prevladuje pritisk rezultatov.
Končni cilj predmeta je razvoj osebnega, integriranega modela eksistencialno sistemske performance supervizije v športu, ki spoštuje človeka, proces in meje moči.
SPLO12:
O PREDMETU
Predmet raziskuje osebno, identitetno in eksistencialno transformacijo športnika skozi ključne prehode športne kariere, kot so poškodba, poraz, izguba forme ali zaključek kariere. Osredotoča se na trenutke, ko se športnik sooči z izgubo, ranljivostjo in negotovostjo, hkrati pa z možnostjo globlje rasti in preoblikovanja svojega odnosa do sebe, športa in smisla.
Predmet povezuje filozofske temelje eksistencialne transformacije (Frankl, Kierkegaard, Nietzsche) z narativnim in terapevtskim razumevanjem rekonstrukcije identitete, ko športnik preneha biti definiran zgolj z rezultatom ali vlogo. Študent razvija sposobnost prepoznavanja trenutkov, ko eksistencialni zlom ni patološki dogodek, temveč prehod v bolj celovito in avtentično obliko bivanja.
Poseben poudarek je namenjen terapevtskemu dialogu kot varnemu prostoru transformacije, kjer se lahko pojavijo žalovanje, strah, dvom in obenem nova svoboda. Predmet zavestno vključuje tudi refleksijo osebnega razvoja terapevta, ki se ob spremljanju športnikov sooča z lastnimi omejitvami, sencami in spremembami identitete.
Končni cilj predmeta je razumevanje, kako lahko eksistencialni prelom v športni karieri postane začetek bolj celostne, smiselno usmerjene in odgovorne življenjske poti, tako za športnika kot za terapevta.
LO2:
O PREDMETU
Predmet študente uvaja v biografsko in eksistencialno razumevanje nastanka logoterapije skozi življenje Viktorja E. Frankla in Eli Frankl. Na podlagi dela Haddona Klingberga ml. Ko nas pokliče življenje predmet presega klasično akademsko biografijo in predstavlja logoterapijo kot izkustveno, življenjsko in etično utemeljeno prakso, ki se je oblikovala v konkretnem zgodovinskem, osebnem in odnosnem kontekstu.
Poseben poudarek je namenjen razumevanju, kako je Franklova sposobnost ohranjanja smisla v skrajnih razmerah, zlasti v času nacističnih koncentracijskih taborišč, soustvarila temeljne logoterapevtske uvide o notranji svobodi, dostojanstvu in odgovornosti. Predmet osvetli tudi zakonsko in odnosno razsežnost med Viktorjem in Eli Frankl ter pokaže, kako se logoterapija ne kaže le v teoriji in kliničnem delu, temveč predvsem v načinu življenja, odnosa in etične drže terapevta.
Študent razvija občutljivost za zgodovinsko in osebno pogojenost terapevtskih pristopov ter poglablja razumevanje terapevta kot človeka, čigar lastna življenjska zgodba neizogibno vstopa v terapevtski odnos.
LO6:
O PREDMETU
Predmet temelji na enem izmed manj znanih, a strokovno izjemno pomembnih del Viktorja E. Frankla, v katerem logoterapijo razvije kot klinični, znanstveno utemeljen in eksistencialno orientiran pristop k razumevanju in obravnavi duševnih motenj. Delo predstavlja poglobljeno povezavo med psihiatrijo, psihopatologijo in logoterapevtsko antropologijo človeka.
V ospredju je Franklova kritična in hkrati konstruktivna obravnava psihiatričnih diagnoz, ki presega reduktivno razumevanje simptomov in duševnih motenj ter jih umešča v širši kontekst človekove svobode, odgovornosti in odnosa do smisla. Predmet poudarja razlikovanje med psihogenimi in noogenimi nevrozami ter razvija razumevanje, da številne oblike duševnega trpljenja niso zgolj izraz patologije, temveč odziv na eksistencialne konflikte, izgubo smisla ali notranjo dezorientacijo.
Študent se seznani z logoterapevtskimi interpretacijami nevroz, depresije, obsesivno kompulzivnih motenj, histeričnih fenomenov in izčrpanosti ter razvija terapevtsko držo, ki v središče kliničnega procesa postavlja voljo do smisla kot zdravilni in preoblikojoči dejavnik. Poseben poudarek je namenjen razumevanju terapevta kot etično odgovornega spremljevalca, ki tudi v prisotnosti hudih simptomov prepoznava človeka kot »bitje možnosti«.
LO9:
O PREDMETU
Predmet predstavlja metodološki temelj za razvoj znanstvenega, raziskovalnega in aplikativnega razmišljanja v psihoterapiji, s posebnim poudarkom na epistemoloških izhodiščih logoterapije in eksistencialne psihoterapije. Namenjen je oblikovanju raziskovalne drže, ki združuje strokovno natančnost, klinično izkustvo in etično odgovornost.
Predmet uvaja študenta v osnovne znanstvene paradigme in metode raziskovanja na področju psihoterapije ter razvija sposobnost reflektivne konceptualizacije kliničnih in izkustvenih vprašanj. Poseben pomen je namenjen kvalitativnim raziskovalnim pristopom, ki so za psihoterapijo pogosto najbolj ustrezni, saj omogočajo poglobljeno razumevanje subjektivnega doživljanja, terapevtskega odnosa in procesa iskanja smisla.
Tečaj služi tudi kot neposredna priprava na pisanje zaključne specialistične ali magistrske naloge, pri čemer študent postopoma oblikuje osnutek raziskovalnega projekta, raziskovalno vprašanje ali konceptualno jedro svojega zaključnega dela. Znanost je predstavljena ne kot abstraktni tehnični aparat, temveč kot odgovorna praksa iskanja resnice, utemeljena v spoštovanju do človeka, klienta in stroke.
LO10:
O PREDMETU
Predmet študentu omogoča poglobljen in primerjalen vpogled v klasične psihoterapevtske šole, ki so oblikovale temelj sodobne psihoterapije. Študent izbere tri ključne avtorje oziroma smeri (npr. Sigmund Freud, Carl Gustav Jung, Alfred Adler, Abraham Maslow, Carl Rogers, Harry Stack Sullivan) ter analizira njihove temeljne teorije, koncepte in terapevtske metode v primerjavi z logoterapijo.
Namen predmeta ni eklektično zbiranje tehnik, temveč razvoj razumevanja zgodovinske in teoretske dediščine psihoterapije ter refleksija lastne terapevtske identitete. Študent se uči prepoznavati, kako različni avtorji razumejo človeško motivacijo, osebnost, razvoj, patologijo in terapevtski odnos ter kako se ti pogledi dopolnjujejo ali razhajajo z eksistencialno logoterapevtskim pristopom.
Predmet spodbuja kritično mišljenje in pomaga oblikovati terapevtsko orientacijo, ki temelji na zavestni izbiri, vrednotah in razumevanju človeka kot celostnega bitja – telesnega, psihološkega in eksistencialnega.
LO15 in LO16:
O PREDMETU
Predmeta LO 15 in LO 16 temeljita na poglobljenem študiju sodobnega temeljnega priročnika eksistencialne psihoterapije, ki ga je uredila Emmy van Deurzen. Gre za obsežno in konceptualno zahtevno delo, ki združuje ključne eksistencialne smeri in avtorje (Frankl, Längle, Yalom, van Deurzen, Spinelli, Schneider in druge) ter ponuja širok pregled filozofskih temeljev, diagnostičnih pristopov in klinične prakse eksistencialne terapije v sodobnem kontekstu.
Predmeta študentu omogočata celosten vpogled v eksistencialno paradigmo kot pluralno, dialogično in odprto področje, v katerem se srečujejo različni glasovi, interpretacije in terapevtske drže. Poseben poudarek je namenjen razumevanju eksistencialne terapije ne kot enotne metode, temveč kot temeljne terapevtske drže, ki se odziva na ontološke danosti človeškega bivanja.
Zaradi obsežnosti in zahtevnosti gradiva predmeta potekata v razširjenem modulnem časovnem okviru, ki omogoča poglobljeno refleksijo, primerjalno analizo in integracijo vsebin v študentovo lastno terapevtsko razmišljanje in prakso.
ZAKLJUČNA NALOGA
Zaključna magistrska specialistična naloga predstavlja vrh strokovnega, osebnega in eksistencialnega formacijskega procesa študenta. Je prostor sinteze znanja, izkušenj in osebne drže, kjer študent izkazuje zrelost za samostojno, odgovorno in etično delovanje kot eksistencialno logoterapevtski strokovnjak.
Naloga ni zgolj akademski produkt, temveč dokaz notranje integracije teorije, prakse in identitete terapevta. Od študenta se pričakuje, da preseže ponavljanje obstoječega znanja ter oblikuje delo, ki izžareva osebno refleksijo, klinično izkušnjo in jasno eksistencialno orientacijo k smislu.
Zaključno delo je lahko oblikovano kot:
• znanstvena raziskava (teoretsko empirična naloga s klasično akademsko strukturo), ali
• aplikativni projekt (razvoj terapevtskega ali izobraževalnega programa, priročnika, kurikuluma, sistemske intervencije, evalvacije, supervizijskega modela, serije delavnic ipd.).
V obeh primerih mora naloga odražati sposobnost študenta, da samostojno misli, ustvarja, reflektira in etično deluje, hkrati pa ostaja zvest temeljnim izhodiščem logoterapije in eksistencialne analize.
Ključni poudarki zaključne naloge:
• eksistencialno logoterapevtski temelj raziskovanja ali aplikacije,
• jasno opredeljen raziskovalni ali praktični problem s smiselno relevanco,
• povezava med teorijo, klinično prakso in osebno refleksijo študenta,
• kritična raba znanstvenih virov in sodobnih strokovnih uvidov,
• vključitev konkretnih primerov iz prakse, supervizije ali avtobiografskega procesa,
• etična občutljivost in razumevanje meja terapevtskega delovanja,
• inovativnost in prispevek k razvoju prakse, stroke ali izobraževanja,
• zavest o lastni poziciji terapevta in odgovornosti do osebe, sistema in smisla.
Struktura – orientacijskiki okvir zaključne naloge:
• Opredelitev problema in eksistencialni okvir teme
• Teoretski temelji logoterapije in eksistencialne analize
• Metodološki pristop (raziskovalni ali aplikativni model)
• Analiza, obravnava ali izvedba projekta
• Refleksija klinične izkušnje in osebne vpletenosti
• Razprava: pomen, omejitve in implikacije za prakso
• Zaključek: sinteza strokovne in osebne formacije terapevta
(Struktura se smiselno prilagodi naravi raziskovalnega ali projektnega dela.)
Zahteve
• obseg: 45.000–60.000 besed (ali vsebinsko ekvivalentna struktura pri aplikativnem projektu),
• jasna in dosledna utemeljitev v logoterapiji in eksistencialni analizi,
• vključena avtentična osebna refleksija, ne zgolj opis,
• uporaba ustrezne znanstvene metodologije in strokovne literature,
• integracija klinične ali praktične izkušnje,
• originalnost, koherentnost in profesionalni akademski slog.
Povezava z drugimi deli študiji
Zaključna naloga organsko povezuje celoten študijski proces:
• tema se pogosto začne oblikovati že v 5. semestru (metodologija raziskovanja),
• osnutki in koncepti se poglabljajo v tečajih 17 in 18 ali specifičnih tečajih za športno psihoterapijo
• vključene so refleksije iz supervizijskega leta, študij primerov ali avtobiografskih procesov,
• naloga povezuje terapijo, supervizijo, osebno rast in profesionalno držo v celoto.
Cilji zaključne naloge
• dokazati sposobnost samostojnega strokovnega in eksistencialnega mišljenja,
• pokazati zrelost v sintezi teorije, prakse in osebne drže terapevta,
• ustvariti delo z dodano vrednostjo za terapevtsko, športno ali klinično prakso,
• utrditi identiteto terapevta, ki dela iz smisla in odgovornosti,
• zaokrožiti strokovno in osebno formacijo na ravni EQF 7,
• oblikovati strokovnjaka, ki ne zaključuje študija z »diplomo«, temveč z lastnim, reflektiranim poklicnim glasom.
Za prijavo ali dodatne informacije nas kontaktirajte preko zavihka KONTAKT.